nedelja, 9. januar 2011

Nadaljevanje 2

The highest compact we can make with our fellow is - "Let there be truth between us two forevermore."  ~Ralph Waldo Emerson


Recimo, da imamo  javne državne finance. Tako si lahko sedaj ustvarim svoje mnenje in vem kaj glasovati! Toda takoj opazim nov problem. Problem glasovanja. Volim lahko samo na refenrendumu ali pa stranko.

Glasovanje na referendumu je sicer odlično, ampak težava je v tem, da so dragi, težko dostopni in preredko razpisani. Vse tri probleme lahko rešim z uvedbo internetnega glasovanja (kakor imajo v Estoniji). S tem se mi strošek glasovanja zmanjša (razen postavitve infrastrukture) iz 8 milijonov eurov na nekaj deset tisoč eurov. Dostopnost se mi pa zelo poveča, kajti glasoval bi lahko kar od doma. In ker se mi dostopnost poveča, bi lahko glasoval na večih referendumih in tako vplival na več državnih odločitev.
Vendar z internetnim glasovanjem izgubim glasove od vseh starejših, ki predstavljajo več kot tretjino prebivalcev Slovenije. To rešim s postavitvijo javnih internetnih glasovalnic in potrebno asistenco, ki bi pomagala starejšim pri glasovanju.

Poleg referendumov lahko glasujem tudi za stranke. Ko izvolim stranko ji predam oblast nad državo. Tako lahko stranka naredi stvari, ki jih je obljubila v programu. Vendar pa nihče ne gleda strankarskih programov razen peščice državljanov. Več ali manj ljudje glasujejo za tistega, ki se jim zdi manj pokvarjen
Namesto glasovanja za najboljšega, tistega z najboljšim programom, glasujejo za manj pokvarjenega? To se mi zdi res neodgovorno ravnanje.

In kako država podpira ta problem. Z anonimnim glasovanjem. Zakaj je glasovanje sploh anonimno? Zato, da mi ni treba prebrati strankarskih programov in vseeno lahko oddam svoj glas? Zato, da se soseda ne skregata? Zato, da ne izgubim položaja v službi ali celo službe? Slednje je možno, vendar je takih ljudi zelo malo. 

Koncepta anonimnega glasovanja res ne razumem. Veš zakaj? Ker če oddam glas, imam tudi razlog zakaj sem ga oddal. In če imam razlog zakaj sem tako glasoval, čemu potem anonimnost? Mislil sem, da imam pravico do svojega mnenja. Moje mnenje, zakaj in za kaj sem se tako odločil, bi povedal vsem ki jih to zanima. Povedal bi po resnici, izrazil svoje mnenje in ga utemeljil. Ponosen bi bil na to!

Tako se mi bi zdelo smiselno uvesti javne glasove za ljudi, ki jih tega ni strah in vejo zakaj in za kaj glasujejo. Tisti, ki pa ne vejo za kaj glasovati in obkrožijo nekaj naključnega, delajo škodo meni in vsem okoli mene.

Država, ki bi imela javne finance, bi pridobila na kredibilnosti. Država, ki bi imela javne glasove (za tiste ki hočejo), bi pridobila status demokratične in strpne države. Jaz hočem živeti v državi, ki je kombinacija obojega. In simbol takšne države, bi bila resnica.


Kakšno je tvoje mnenje?

Ni komentarjev:

Objavite komentar